Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     splašiti splašíti  in splášiti -im, in splašíti -ím dov., splášil ( á ā; í) 1. z gibi, zvoki povzročiti, narediti, da se žival vznemiri in oddalji: otrok je splašil golobe; splašiti čredo 2. povzročiti, vzbuditi v kom strah, vznemirjenost: vsak šum me splaši splašíti se in splášiti se, in splašíti se 1. zbati se: splašil se je in zbežal; konj se splaši bliska, vode 2. knjiž. vznemiriti se, postati zaskrbljen: splašila se je, ko je to izvedela; splašil se je ob misli, kako bo zadevo uredil ● ekspr. končno se je le splašil in prišel nenadoma, po omahovanju odločil; ekspr. proti večeru so se spet splašile puške so se nepričakovano zaslišali streli; knjiž. splašiti se iz spanja vznemirjen se zbuditi splášen -a -o in splašèn -êna -o: splašen konj; bila je vsa splašena; prisl.: splašeno gledati, se ozirati




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA