Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     spalčiti spálčiti  -im [u̯č] dov. (á ȃ) zastar. narediti, sestaviti, navadno slabo: spalčiti skrinjico / spalčiti obtožbo; tako zanič romana še ni nihče spalčil