Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     sožitje sòžítje  -a s (ȍ-ȋ) skupno življenje, skupno bivanje: odločiti se za sožitje s kom; oblike sožitja ljudi / ekspr. pogosto se prepirata, pa sta vendar obsojena na sožitje / večstoletno sožitje domačinov in priseljencev