Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     soupravičenec sòupravíčenec  -nca m (ȍ-ȋ) kdor je skupaj s kom upravičen do česa: navesti vzroke, zaradi katerih preneha pravica do pokojnine drugega soupravičenca