Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     sostanovalka sòstanoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od sostanovalec: odnosi med sostanovalkami v domu / v malih oglasih sprejmem študentko za sostanovalko