Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     soproga sopróga  -e ž (ọ̄) v meščanskem okolju (zakonska) žena: predstavil jim je svojo soprogo; gospod inženir s soprogo / v protokolarnih sporočilih slovesen sprejem predsednika prijateljske države in njegove soproge