Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     soprog sopróg  -a m (ọ̑) v meščanskem okolju (zakonski) mož: naročil ji je pozdrave za soproga; gospod soprog in otroci / v protokolarnih sporočilih vabimo vas s soprogom na sprejem pri predsedniku