Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     soprisežnik sòpriséžnik  -a m (ȍ-ẹ̑) jur., nekdaj oseba, ki s prisego potrdi izjavo ene izmed strank v pravdi: potrditev izjave s prisego obdolženca in soprisežnika