Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika
soliter
solitêr -ja
m
(
ȇ
)
obrt.
samostojno vdelan drag kamen, zlasti briljant:
prstan s soliterjem
Strežnik
ZRC SAZU
Pripombe
Iskalnik:
NEVA