Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     solaren soláren  -rna -o prid. () knjiž. nanašajoč se na sonce (kot nebesno telo); sončen: solarni pojavi ♦ astr. solarno leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; fiz. solarna konstanta sončna energija, ki na meji zemeljskega ozračja pade pravokotno na 1 m2 v sekundi




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA