Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     sočutje sočútje  -a s (ȗ) čustvena prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga: sočutje ga obhaja; ekspr. sočutje se je zganilo v njem; vzbujati sočutje pri kom; iskreno sočutje; sočutje do ranjencev, z ranjenci / od sočutja je zajokala / čutiti, imeti sočutje