Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     sobar sôbar  -ja m (ȏ) 1. moški, ki pospravlja, čisti sobe po hotelih, domovih: postati sobar; plača sobarja / ladijski sobar 2. nekdaj najet moški, navadno v mestu, za pospravljanje sob in osebno strežbo: grofov sobar