Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     soavtor sòávtor  -ja m (ȍ-ā) kdor je skupaj s kom avtor česa: s tem, da je dopisal zadnje dejanje, je postal soavtor drame; soavtor knjige / soavtorji izuma