Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     sključiti skljúčiti  -im dov.) povzročiti, da dobi hrbet ukrivljeno obliko: bolezen ga je sključila / trpljenje ga je sključilo ∙ zastar. sključiti noge skrčiti skljúčiti se dobiti ukrivljen hrbet: vsa se je sključila od dela / hrbet se sključi; sključiti se v ramenih / zaradi strmine se je moral sključiti / sključil se je nad mizo skljúčen -a -o: sključen hrbet; sključen starec; biti ves sključen; sedeti sključen; sključen od dela, starosti; sključen v dve gubé; prisl.: sključeno hoditi




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA