Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     sinedrij sinédrij  -a m (ẹ́) zgod. 1. pri starih Grkih zbor, skupščina, ki rešuje skupne zadeve: član sinedrija / zbor sinedrija 2. pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče, veliki zbor