Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     sezam sézam  -a m (ẹ̑) bot. tropska kulturna rastlina z belimi ali rdečimi cveti in semeni, ki vsebujejo olje, Sesamum indicum: v tej pokrajini uspeva sezam ● sezam, odpri se po arabski pravljici čarovni rek, ki omogoča dostop do skritega zaklada; ekspr. končno se mu je sezam le odprl je dosegel, dobil, kar je želel, za kar si je prizadeval




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA