Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     seštevanec seštévanec  -nca [sǝš in seš] m (ẹ́) mat. število, ki se prišteva ali h kateremu se prišteva: dvomestni seštevanec; seštevanci in množenci