Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     sestoj sestòj  -ôja [sǝs in ses] m ( ó) gozd. enotna skupnost gozdnega drevja: sestoj pokriva del pobočja; čistiti, redčiti sestoj; bukov, hrastov, smrekov sestoj; sestoj črnega bora; gostota, starost sestoja / čisti sestoj ene ali pretežno ene drevesne vrste; mešani sestoj več drevesnih vrst




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA