Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     sestavljavec sestavljávec  -vca [sǝs in ses] m (ȃ) kdor kaj sestavlja: sestavljavec avtomobilov / sestavljavec berila je upošteval tudi sodobne literarne tokove / upoštevati pripombe sestavljavcev učnega načrta