Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     sesalka sesálka  -e [sǝs-u̯k in ses-u̯k tudi sǝs-lk in ses-lk] ž (ȃ) stroj ali naprava za sesanje tekočin, plinov: izsesati tekočino s sesalko / vodna, zračna sesalka