Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     selfmademan selfmademan  -a [sélfméjdmên] m (ẹ̑-ẹ̑-ȇ) zlasti v ameriškem okolju kdor si sam, s svojo sposobnostjo, iznajdljivostjo pridobi pomemben položaj v družbi: ideal mu je bil ameriški selfmademan