Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     sekanec sékanec  -nca m (ẹ̑) nekdaj večji žebelj za okovanje navadno cokel: sekanci so škrtali po kamenju // žebelj brez glavice za pritrjevanje napetnikov: zabiti sekanec v peto ◊ nav. mn., les. enakomerno nasekani koščki lesa za pridobivanje celuloze, lesovine




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA