Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     sedelce sêdelce  -a [dǝl] s (ē) manjšalnica od sedlo: majhen jezdec se je vzpel v svoje sedelce / prispeli so do sedelca nad vasjo ◊ obrt. del oblačila spredaj in zadaj ob ramenih, ukrojen posebej in (delno) prišit