Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     sedalo sedálo  -a s (á) 1. del stola, klopi, namenjen za sedenje: stol s pletenim sedalom / voz z dvema sedaloma sedežema / ekspr. zasesti prazna sedala prazne sedeže 2. knjiž. zadnjica: brcniti koga v sedalo; zapeljal se je kar po sedalu; sedel je samo na polovici sedala ∙ knjiž. hlače imajo podloženo sedalo del oblačila, ki pokriva zadnjico




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA