Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     seča séča  -e ž (ẹ́) nar. severozahodno 1. travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto; košenica: pokošene seče; seča z mehko travo // košnja: seče v gorah ni hotel zamuditi 2. živa meja: ptiči so se zbirali po sečah ● star. padel je v krvavi seči v boju, bitki




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA