Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     sebičen sebíčen  -čna -o prid., sebíčnejši (ȋ) ki upošteva samo svoje koristi: sebičen človek; bila je sebična in razvajena / njegovi nameni so sebični; sebične misli; sebično ravnanje sebíčno prisl.: sebično vzgojeni otroci