Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     samovid samovíd  -a m (ȋ) zastar. neposredno ogledovanje, opazovanje: samovid je pomembnejši kot mrtva knjiga / poznati razmere iz samovida; iz samovida je že vedela, da kmetija propada