Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika
samošen sámošen -šna -o prid. (á) zastar. 1.samoten: njeno samošno življenje / iti po pusti samošni poti 2.osamljen, sam: tako star je in samošen sámošno prisl.: samošno živeti