Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     samoseven samoséven  -vna -o prid. (ẹ̄) ki (z)raste, ne da bi ga posejal človek: samosevni bori; samosevna rastlina; samosevno drevo




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA