Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     samoročen samorôčen  in samoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) zastar. lastnoročen: samoročne opombe samorôčno in samoróčno prislov od samoročen: samoročno napisana oporoka // sam, brez tuje pomoči: samoročno ga je želel premagati




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA