Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     samopozabljenje sámopozabljênje  -a s (ȃ-é) knjiž. stanje, ko človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti: doseči samopozabljenje; biti željen samopozabljenja ∙ knjiž. ljubezen do samopozabljenja zelo velika, nesebična