Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     samoposeben sámoposében  tudi sámoposêben -bna -o prid. (ȃ-ẹ̑; ȃ-ē) knjiž. ki nastane sam od sebe: ti gibi so naravni, samoposebni ∙ knjiž. samoposeben namen očiten, nedvomen