Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     samopašnež samopášnež  -a m (ȃ) knjiž., ekspr. 1. oblasten, samovoljen človek: pokoravali so se samopašnežem / njen mož je bil samopašnež in trinog // objesten, predrzen človek: takrat so trgovski samopašneži postali zaskrbljeni 2. sebičen človek: ta samopašnež skrbi le za svojo udobnost