Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     samopaš samopáš  in samopàš prisl. (ȃ; ȁ) star. oblastno, samovoljno: samopaš ravnati s kom ∙ star. niso ga pustili iti samopaš brez družbe, samega; star. samopaš razgrajati po vasi objestno, predrzno