Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     samopaš samopáš  in samopàš -áša -e prid. (ȃ; ȁ á) zastar. 1. ki se hoče sam pasti: samopaša žival 2. oblasten, samovoljen: samopaši graščaki 3. sebičen: bil je razvajen in samopaš otrok