Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     samoodtujitev sámoodtujítev  -tve ž (ȃ-ȋ) knjiž. odtujitev samemu sebi, svojemu bistvu: odtujitev in samoodtujitev / tega je kriva človekova samoodtujitev ♦ filoz. samoodtujitev ideje po Heglu proces, v katerem se absolutna ideja odtuji sama sebi