Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     samoglavec samoglávec  -vca m (ȃ) star. svojeglav, trmast človek: pri njem nič ne dosežeš, ker je samoglavec / kot psovka ali ti nisem branila iti, ti samoglavec ti