Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     samodopadenje sámodopadênje  -a s (ȃ-é) star. samozadovoljstvo, samovšečnost: v njenem glasu se je čutilo samodopadenje; obšlo ga je samodopadenje; to je rekel s prizvokom samodopadenja