rsk ŕsk [tudi rǝ̀sk] medm. (ȓ; ǝ̏) 1. posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju: potegnil ga je za rokav, in rsk; rsk, rsk, škriplje pod nogami 2. posnema glas rezila: pograbila je škarje: rsk, rsk in težka kita ji je ostala v roki
Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |