Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     rogatin rogatín  -a m (ȋ) knjiž. 1. oblasten, prevzeten človek: poročila se je z vaškim rogatinom / bogatin rogatin 2. prevarani (zakonski) mož: tolažiti rogatina