Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika
rezget rezgèt -éta [tudi rǝz] m (ȅ ẹ́) 1.posamezen glas pri rezgetanju: slišal je le nekaj dolgih, žalostnih rezgetov 2.rezgetanje: rezget konj / rezget strojnice