reduktiven reduktíven -vna -o prid. (ȋ) kem. ki oddaja elektrone: reduktivni plini; ta atmosfera je reduktivna; reduktiven in oksidativen // metal. nanašajoč se na odvzemanje kisika kovinskim oksidom: reduktivne snovi / reduktivno taljenje ◊ teh. reduktivni plamen redukcijski plamen
| Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |