Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika
razvejati razvéjati 2 -am dov. (ẹ̑) ekspr. z vetjem povzročiti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razvejal listje, pepel; pren. usoda jih je razvejala na vse strani