Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     raztolči raztólči  -tólčem [ou̯] dov., raztólci raztólcite in raztolcíte; raztólkel raztólkla (ọ́) 1. s tolčenjem, udarjanjem narediti iz česa majhne, drobne dele: raztolči kamenje / raztolči vrata razbiti 2. s tolčenjem, udarjanjem narediti, da je kaj bolj mehko: raztolči usnje z lesenim kladivom raztólčen -a -o: raztolčeno kamenje