Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     razhuditi razhúditi  -im tudi razhudíti -ím dov., razhúdil (ú ; í) ekspr. razjeziti: otrokova trmoglavost ga ni razhudila; razhudil se je in ga ozmerjal; učitelj se je razhudil nad predrznimi učenci; hitro, zelo se razhuditi / drama je občinstvo razhudila razhúden -a -o: razhuden človek; razhuden je odšel




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA