Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     razgretost razgrétost  -i ž (ẹ̑) stanje razgretega: razgretost ozračja / od razgretosti se mu je orosilo čelo; razgretost obrazov / čustvena razgretost / govoril je brez vsake razgretosti; z veliko razgretostjo razlaga svoje načrte