Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     razdejanje razdejánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od razdejati: razdejanje gradu / razdejanje duševnosti 2. kar je posledica nasilnega poškodovanja: povzročiti razdejanje; vojno razdejanje / ekspr. razdejanje na mizi, v sobi nered