Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     ravnorasel ravnorásel  -sla -o [ǝu̯] prid. (ā á) knjiž. ki je ravne rasti: les mora biti ravnorasel, brez grč in razpok / občudoval je lepo, ravnoraslo dekle, ki je hodilo pred njim