Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     ravnokrilec ravnokrílec  -lca m (ȋ) nav. mn., zool. žuželke z dvema paroma neenakih kril in močnim grizalom, Orthoptera: strigalice, bogomolke in drugi ravnokrilci