Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     raskavec ráskavec  -vca m (á) knjiž. zelo trden papir, na eni strani posut z drobci stekla, za brušenje, glajenje lesa; stekleni papir: obrusiti, zgladiti rob odžagane deske z raskavcem / papir raskavec